logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo
star Bookmark: Tag Tag Tag Tag Tag
Slovenia

Lov na zaklade po rimskih stopinjah

LJUBLJANA – V Narodnem muzeju Slovenije (NMS) so predstavili potek in dozdajšnje rezultate projekta Claustra+, čezmejne destinacije kulturnega in zelenega turizma, ki ga poznamo tudi pod imenom Claustra Alpium Iuliarum. Sodelujoči so predstavili glavne dosežke vseh partnerjev in rezultate dela projektne skupine NMS, med katerimi so 3D-rekonstrukcije, arheološka izkopavanja, konservacija posameznih odsekov in številni drugi.
image

Digitalna rekonstrukcija poznorimskega zidu s stolpom na Pokojišču. FOTO: Nms

Mag. Barbara Ravnik, direktorica NMS, je povedala, da jih v muzeju veseli, ker so v zadnjih desetletjih ostanki mogočnega poznorimskega obrambnega sistema, največjega arhitekturnega podviga iz rimske dobe na ozemlju današnje Slovenije, prepoznani tudi kot zanimiva možnost za razvoj turistične dejavnosti v tem prostoru: »Gre za priložnost, da v času množičnega turizma, ko se na nekaterih slovenskih lokacijah že sprašujejo, kako obvladovati veliko število turistov, obiskovalcem pokažemo nove, prav tako vznemirljive destinacije, in hkrati poskrbimo, da ne trpi narava.«

Gre za priložnost, da obiskovalcem pokažemo nove, prav tako vznemirljive destinacije.


Poznorimski obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum je največji gradbeno-inženirski podvig iz rimskega obdobja v Sloveniji in ga uvrščamo med najpomembnejšo kulturno dediščino na naših tleh. Danes so ostanki posameznih zapor vidni od Reke na Hrvaškem prek Prezida do Babnega polja v Sloveniji, čez Bloško planoto, območje Vrhnike in Ajdovščine, vse do Zarakovca v Baški grapi.
image

Branili so prisvojeno ozemlje. FOTO: Nms

Za večjo prepoznavnost obrambnega sistema si prizadeva prav projekt Claustra+. Arheološke ostaline sistema so izjemen primer povezovanja arhitekture z naravnim okoljem. Glavni cilj projekta je povečati prepoznavnost te osupljive dediščine kot skupne destinacije kulturnega in zelenega turizma.

Glavni cilj projekta je povečati prepoznavnost te osupljive dediščine kot skupne destinacije kulturnega in zelenega turizma.


»Claustra Alpium Iuliarum je skrivnostna zapuščina starih Rimljanov, ki prikazuje poznorimski obrambni sistem, največji rimskodobni arhitekturni podvig na ozemlju današnje Slovenije,« pravi vodja projekta dr. Katharina Zanier z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. »Sistem zapor je bil sestavljen iz zapornih zidov, številnih stolpov, trdnjav in utrdb ter z njimi povezanih stavb v zaledju. Odlično je izkoriščal naravno razgibanost terena in velja za izjemen primer povezovanja arhitekture z naravnim okoljem. Služil je za nadzor nad trgovino in premiki prebivalstva na ozkem prehodnem območju jugovzhodnih Alp, kjer je deloma potekala tudi severovzhodna meja antične Italije. Varoval je vhod v Italijo in jo ščitil pred sovražnimi vpadi. Zaradi strateškega položaja je bilo to območje v poznoantičnem obdobju eno pomembnejših znotraj rimskega imperija,« dodaja.

image

Del projekta Claustra+ je bil pohod od Ad Piruma do Emone. FOTO: Facebook

Damjana Pečnik, vodja službe za razvoj pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je predstavila projekt in povzela glavne dosežke partnerjev: »Zavedamo se pomanjkljivosti večine evropskih projektov, da po koncu ugasnejo. Pri projektu Claustra+ se trudijo, da bo tokrat drugače. S tem namenom so maja letos ustanovili čezmejni konzorcij Partnerstvo za ohranjanje in oživljanje obrambnega sistema, ki združuje 33 ustanov iz Slovenije in Hrvaške ter povezuje lokalne gospodarske subjekte. Število partnerjev pri konzorciju nas je izjemno presenetilo, še posebno veseli pa smo, da so se v velikem številu odzvale občine, ki kot nosilke urejanja prostora prepoznavajo potencial zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum za razvoj kulturnega turizma.«

Arheolog Jure Kusetič vodi projektno skupino NMS, ki skrbi predvsem za dokumentacijo in interpretacijo kulturne dediščine ter izdelavo baze podatkov, to pa bodo lahko uporabljali ne le muzeji in druge znanstvene ustanove, temveč tudi druge organizacije, ki se ukvarjajo s turizmom in prezentacijo kulturne dediščine. »Večina odsekov obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum se razteza na precej nedostopnih območjih, zato je digitalizacija eden izmed najboljših načinov prezentacije in približevanja kulturne dediščine širši javnosti,« pravi Kusetič. »Tu imajo pomembno vlogo 3D-virtualne rekonstrukcije, skupaj jih je že devet.

image

Izkopavanja zapornega zidu na Gradišču pri Robu. FOTO: M. Mori

Omogočajo boljšo predstavo o videzu posameznih lokacij v sklopu obrambnega sistema in so podlaga za izvajanje različnih dejavnosti, od pedagoških do promocijskih. Nastaja celovit izdelek, s katerim se lahko Claustra Alpium Iuliarum začne povezovati s sorodnimi spomeniki v tujini, kot sta Hadrijanov zid in limes ob Donavi. 3D-rekonstrukcije so rezultat obsežnih raziskav, predvsem topografskih pregledov in zračnega laserskega skeniranja (LIDAR). Ob analizi posnetkov smo naleteli tudi na osupljiva odkritja, odkrili smo namreč dele zidov, ki so do zdaj veljali za izgubljene, na primer del Ajdovskega zidu nad Vrhniko in Vrata nad Cerknim,« še pojasnjuje.

Pomembna je prenova spletne strani www.claustra.org, ki je iz zastarele in neuporabne postala intuitivna in do uporabnika prijaznejša, poudarja Kusetič: »Na enem mestu so na voljo vse informacije, novice in podatki, predlogi za izlete po urejenih poteh, ki jih lahko naložimo tudi na pametni telefon ali GPS-sprejemnik, ta pa nas nato vodita po terenu. Zvezda spletne strani je novi interaktivni zemljevid vseh lokacij Claustre. Ne nazadnje želimo kulturno dediščino obrambnega zidu širši javnosti približati tudi na bolj zabaven način, to je s pripravo lovov na zaklade, geocachingom, ki ga uporabljajo milijoni po svetu.«

Themes
ICO