Pri zbiranju informacij v tujini za BND do zdaj ni bilo posebnih omejitev. Foto: Reuters
Pri zbiranju informacij v tujini za BND do zdaj ni bilo posebnih omejitev. Foto: Reuters

To je zmaga za novinarje, ki so trdili, da BND pri zbiranju informacij v tujini ne spoštuje zasebnosti novinarske komunikacije in svobode medijev.

Po presoji sodišča v Karslruheju trenutni internetni nadzor krši temeljno pravico do zasebnosti telekomunikacij in svobode medijev. Vlada ima čas do konca leta 2021, da popravi zakon o BND-ju skladno z ustavo in današnjo odločitvijo.

To je prvič, da so ustavni sodniki odločili, da mora Nemčija varovati svobodo medijev tudi v tujini, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Pritožbo na sodišče so vložili Novinarji brez meja (RSF) in še šest tujih novinarjev, med njimi tudi slovenski novinar Blaž Zgaga. Skrbel jih je predvsem nadzor novinarjev v tujini in deljenje informacij z drugimi obveščevalnimi agencijami.

Pri zbiranju informacij v tujini za BND namreč ni nekih posebnih omejitev, kar pomeni, da lahko nadzirajo komunikacijo novinarjev z njihovimi viri, s tem pa ogrožajo zaupnost med novinarjem in virom, so opozarjali pritožniki.

Čeprav je BND pri obdelavi in nadzoru večjih količin podatkov podvržen strogim pravilom, so bili novinarji kljub temu zaskrbljeni, ali agencija to tudi upošteva, ter so zahtevali dodaten nadzor.

BND lahko v tujini pri strateškem zbiranju podatkov povsem prosto in brez konkretnega suma prečesava obsežne tokove podatkov in išče zanimive informacije. Glede komunikacij nemških državljanov veljajo stroga pravila in jih po zakonu ne smejo prosto nadzorovati. Za tujino pa tovrstna pravila ne veljajo. Poleg tega lahko zbrane podatke ovrednotijo tudi za tuje obveščevalne službe oziroma jim te podatke posredujejo.

Vlada branila pooblasila BND-ja

Vlada je na drugi strani branila prenovljen zakon o BND-ju, ki je začel veljati leta 2017, ter pooblastila obveščevalne službe, češ da je v kriznih situacijah in dogodkih v nekaj urah treba dobiti zanesljive informacije in da se pri tem ne moreš zanesti na informacije tujih obveščevalnih služb, ki so lahko pogojene z interesi.

Ustna obravnava pritožbe šestih tujih novinarjev - Hadije Ismajilove iz Azerbajdžana, Paula van Gageldonka iz Nizozemske, Richarda Norton-Taylorja iz Velike Britanije, Raula Olmosa iz Mehike, Gorana Lefkova iz Severne Makedonije in Blaža Zgage iz Slovenije - se je začela januarja.

Pritožbo so vložili pod pokroviteljstvom nemške podružnice nevladne organizacije Novinarji brez meja (RSF) in drugih novinarskih združenj.

Zgaga je ob razglasitvi sodišča sporočil, da si želi podobne tožbe tudi v drugih državah članicah EU-ja in da bi se končal nadzor, ki so ga države vzpostavile po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001.