logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo logo
star Bookmark: Tag Tag Tag Tag Tag
Slovenia

Organizacijsko je država v slepi ulici, 2.

Samo mi smo pa tukaj. Kdo sestavlja takšne pogodbe? Kje so v pogodbah odgovornosti in kdaj je še kateri od teh finančnih strokovnjakov za kaj odgovarjal, kazensko in materialno? Nikoli. Ker jih zagovarjajo isti, ki jim pišejo pogodbe. Če ne bi bilo tako, ne bi bilo treba tolikokrat dokapitalizirati bank in podobnih ustanov. Da je temu tako, je pa jasno, saj smo morali prodati deleže dobrih podjetij tujcem. Žal brez pravega boja. To ni bila prodaja, ampak predaja. Koga bo zdaj poslušal in mu služil predsednik uprave banke s svojimi podporniki nadzorniki, če ne tujega lastnika? Če bo treba banko še kaj dokapitalizirati, bomo pa ponovno dobri slovenski dninarji.

Pri takem poslovanju mi nehote pride na misel zgodovina. V 15. in 16. stoletju so bile v navadi poleg raznih invazijskih vdorov po zanimivih območjih tudi evangelizacije, po prispevku (Sinoda o Amazoniji) v Objektivu 5. 10. 2019 sodeč. Oboje je imelo isti namen: oropati in zasužnjiti narod. Temu so sledile vojne. Vzorec se samo ponavlja. Oropati tiste, ki se ne morejo braniti. Da pa je bil načrt bolj izvedljiv, so na zasedenih območjih izbrali kolaborante. Ali vam to kaj pomeni ali razjasni?

Danes si mogočneži predvsem na svetovnem finančnem področju ne mažejo več rok z orožjem. Zakaj pa, če je mogoče pokupiti potencialno dobre firme, nastaviti poslušne domačine, ki bodo za dober denar delali v korist in po navodilih, saj vemo koga? Te združbe gotovo nimajo namena kupiti slabo stoječih podjetij, jih dokapitalizirati in jih spraviti na svetovni trg – kdo pa se bo ukvarjal s tako tveganimi malenkostmi?

No, na tak način smo po navodilih Evrope prišli do organizacij, kot so DUTB in podobne, ki delajo samostojno in v korist (?) države. Za vodjo takih družb nastavijo ali tujca ali domačinko (ki jo bolj zanimajo dragulji), ki za slab rezultat dobi še bogato odpravnino. V takem organizacijskem sistemu se dogaja, da predsednik države prosi razne nadzornike in druge, da mu pojasnijo razloge za odstavitve v Petrolu in podobnih firmah. Odgovora pa ni in ni. Za nameček je to še državna firma, ki ima dobiček. Verjetno je koristno narediti minus v firmi, da bo prišel tuji rešitelj? Mogoče še domačin v zakulisju neimenovanega sklada? Enake stvari se dogajajo v RKC. Denacionalizacija se ne konča. Zakaj ne? Saj je zanje bolje, da so lastniki in dobijo še zamudne obresti. Kdo pa plačuje davke? In to je povečini gozd. Edino naše naravno bogastvo. Če bi bila za poslovanje odgovorna vlada, bi svoje rezultate lahko preverjala na volitvah. Tako pa…

Marijan Dolžan, Tržič
Themes
ICO