Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je uvodoma povzela glavne rešitve predloga. Ključna sprememba je razmejitev pristojnosti med Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), policijo ter tožilstvom. "Pregon korupcije naj izvajata policija in tožilstvo, KPK pa se usmerja h krepitvi preventivne funkcije," je povzela.

Poudarila je, da s tem KPK-ju ne jemljejo pristojnosti preiskovanja sumov koruptivnih dejanj. Če bi komisija ugotovila sum, bo podala kazensko ovadbo, sicer pa bo podajala načelna mnenja.

Novela ureja pravno podlago za delovanje aplikacije Erar, vključili bodo lahko še dodatne podatke in še bolje predstavili delovanje javnega sektorja. Širi se nadzor nad premoženjskim stanjem oseb, saj bodo po novem nadzoru podvrženi tudi nadzorniki v podjetjih v državni lasti. Spremembe po besedah Kozlovičeve posegajo tudi na področje nadzora lobiranja.

"Čas je, da se ta novela sprejme," je v razpravi poudaril predsednik KPK-ja Robert Šumi. Kot je dejal, pri delu KPK-ja ne gre le za nadzorstveno ugotavljanje kršitev v konkretnih zadevah, temveč je komisija pomemben samostojen državni organ, ki krepi integriteto, odgovornost in transparentnost javnega sektorja ter širše, ima preventivno in nadzorno funkcijo.

Senat KPK-ja ima po njegovih besedah "novo vizijo" izkoristiti potencial preventivnih aktivnosti komisije. Med dobrodošlimi novostmi iz novele je izpostavil urejanje procesnih jamstev oseb v postopkih pred komisijo, enotno pravno podlago za pridobivanje in obdelovanje informacij o finančnem toku javnega sektorja in poenotenje nadzora nad sprejemanjem daril v javnem sektorju.

Zakon je začel pisati že Goran Klemenčič

Da gre za zakonski predlog z dolgo brado, so v razpravi ugotavljali poslanci tako koalicije kot opozicije. Pisati ga je začel že pravosodni minister v vladi Mira Cerarja Goran Klemenčič. Ta je bil močno na okopih s takratnim predsednikom KPK-ja Borisom Štefanecem. Ko je resor prevzela Andreja Katič, se je komunikacija med ministrstvom in komisijo izboljšala in stališča so nekoliko zbližali, tako je predlog zakona prišel do DZ-ja. Novembra lani so na odboru opravili tudi javno predstavitev mnenj, je preteklo dogajanje povzel poslanec SDS-a Dejan Kaloh.

Med po njegovi oceni pomembnimi vsebinskimi novostmi novele je Kaloh izpostavil, da se bo pri javnih objavah dokumentov po dokončanih postopkih komisije skrbelo za varstvo osebnih podatkov. Tako ne bo več prihajalo do primerov, ki smo jim bili priča v preteklosti, da bi se nekdo prepoznal v odločbah KPK-ja, je dejal.

Šumi: Od funkcionarjev bi pričakoval, da poznajo določbe protikorupcijskega zakona

Tudi poslanec LMŠ-ja in nekdanji minister za javno upravo v vladi Marjana Šarca Rudi Medved je razdelal dolgotrajno pripravo novele in opozoril, da je za državljane precej nerazumljivo, zakaj se je "tako mečkalo s tem". Dotaknil se je v zadnjih letih pogosto slišane fraze, da je pri pregonu korupcije KPK brezzobi tiger. "Vse od kar KPK-ja obstaja, je tudi politika umetno ustvarjala prevelika pričakovanja. Premalo se je poudarjalo, da KPK ne vodi kriminalističnih preiskav, nima tožilskih pristojnosti in ni sodišče," je poudaril.

Dušan Verbič (SMC) je prepričan, da se lahko z novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije bistveno bolje zajezi odtekanje javnega denarja, kar je tudi DZ preučeval v več preiskovalnih komisijah, izpostavil je bančne preiskovalne komisije in komisijo o žilnih opornicah. Novela po njegovih besedah predvideva dejavnosti in ukrepe, da se bo lahko zgodil premik, ki ga marsikdo pričakuje na področju boja proti korupciji. "Realno je pričakovati, da se bodo zgodili premiki, da je slabim izkušnjam in odtekanju davkoplačevalskega denarja verjetno odklenkalo," je ocenil.

Na bančno kriminaliteto in kriminaliteto v zdravstvu je opozorila tudi Eva Irgl (SDS). "Slovenija se je soočala z veliko korupcijskimi tveganji in kaznivimi dejanji, pa še ni prišlo do pregona," je izpostavila. Kljub dolgi poti, ki jo je terjala priprava novele, pa je poslanka vesela, da so si vzeli čas. "Že pred pol leta, ko smo rekli, da bi predlog uvrstili na sejo odbora za pravosodje, da so rekli, da je še nekaj stvari za dopolniti in pregledati. Če so že tako dolgo čakali na ta zakon, je prav, da damo od sebe, da bo zakon primerno zadostil vsem pripombam," je dejala.

Potrditev še ta mesec

Poslanci so v drugi obravnavi predloga brez glasu proti podprli številčna dopolnila, ki so jih pripravili tako v koaliciji kot v opoziciji. Potrditi ga mora še DZ.

V KPK-ju pričakujejo, da bo novela potrjena že na oktobrski seji. To bi bil po njihovem prepričanju pomemben signal, da obstaja politična volja za krepitev integritete in etike tako javnega sektorja kot širše družbe ter s tem za preprečevanje korupcije.