V Bratislavi je prisegla nova slovaška vlada pod vodstvom Roberta Fica, ki je s svojo stranko Smer zmagal na parlamentarnih volitvah ta mesec, koalicijo pa sestavil skupaj z levosredinsko stranko Glas in nacionalistično SNS. Malo se je na tej poti sicer zatikalo, saj je SNS za ministra za okolje predlagala poslanca Rudolfa Huliaka, ki je znan po nejeveri v podnebne spremembe in je v preteklosti na družbenih omrežjih širil sporne komentarje o nevladnih organizacijah in podnebnih aktivistih. Zato je njegovo imenovanje preprečila predsednica države Zuzana Čaputova, rekoč, da ni primeren in da ga ne bo imenovala. SNS je potem predlagala drugega kandidata Tomaša Tarabo, ki je v preteklosti sicer tudi dajal sporne komentarje o okolju in podnebju, a mu Čaputova ni prižgala rdeče luči. Tako je danes imenovala novo Fičevo vlado, ki je njegova že četrta. S tem se mu je tudi izpolnila želja, da vlada prevzame posle še ta teden, tako da se bo lahko udeležil vrha Evropske unije in srečanja voditeljev držav evrskega območja jutri in v petek v Bruslju.
Ponekod bližje Madžarski
Vrh EU bo s tem dobil nekaj nove dinamike. Pričakovati je, da bo Slovaška v nekaterih stališčih poslej bližje Madžarski. Fico je v kampanji denimo nasprotoval pošiljanju orožja Ukrajini (ne pa tudi humanitarne in razvojne pomoči), koalicijska SNS pa je sploh proruska, medtem ko se je madžarski premier Viktor Orban prejšnji teden v Pekingu odmevno rokoval z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom kot prvi voditelj članice EU od začetka ruske agresije na Ukrajino februarja lani. Obenem se zdi na izhodnih vratih aktualna poljska oblast, saj bo vladajoča stranka Zakon in pravičnost po volitvah, ki so bile sredi tega meseca, zelo težko oblikovala parlamentarno večino. Poljska je glede Rusije sicer na povsem drugem bregu od Madžarske, zato pa sta si blizu pri stališčih, da se Bruselj vmešava v njune notranje zadeve glede vladavine prave in da vodi nesprejemljivo migracijsko politiko.
Glede slednje jima je blizu tudi Fico, ki je na papirju sicer socialdemokrat, je pa v kampanji glasno izpostavljal pomen varovanja meja, kar sicer ni novost, saj je že med svojim zadnjim vodenjem vlade (2012–2018) ostro nasprotoval relokacijski shemi EU in trdil, da Unija vodi samomorilsko migrantsko politiko. Sicer Fico ne napoveduje odmika od EU in zveze Nato, eden od podpredsednikov vlade pa bo zadolžen samo za ukvarjanje z evropskim skladom za okrevanje in odpornost ter za evropska sredstva, prihaja pa iz stranke Glas. Iz Fičeve stranke Smer pa med drugimi prihajajo novi zunanji minister Juraj Balnar, obrambni minister Robert Kalinak in finančni minister Ladislav Kamenicky. Fico je kot svojo prvo potezo napovedal zmanjševanje državnega minusa, saj bo po napovedih primanjkljaj Slovaške letos znašal 6,85 odstotka in bi bil s tem najvišji na evrskem območju, kar bo lahko tudi tema petkovih pogovorov v Bruslju.