Erdogan je na volitvah 28. maja dobil še en petletni predsedniški mandat
Dolgoletni turški voditelj Recep Tayyip Erdogan je na nedavnih volitvah dobil nov petletni predsedniški mandat, s čimer se je v tamkajšnji ustvarjalni skupnosti okrepila bojazen, da bi lahko bili njeni člani deležni še večjega zatiranja in ustrahovanja.
Pod Erdoganovo vladavino so nekateri v Turčiji delujoči umetniki, glasbeniki, filmski ustvarjalci in drugi kulturni aktivisti deležni dolgotrajnega zatiranja.
Potem ko je Erdogan izkoristil družbena razhajanja za spodbudo verujočih in nacionalističnih volivcev, se še posebej ranljive počutijo umetniki, ki so Kurdi ali homoseksualno usmerjeni, in tudi umetnice. Erdogan je v svoji volilni kampanji med drugim trdil, da so opozicijske stranke "LGBT" in za "teroriste" označil glavni kurdski blok v državi, ki ima pet milijonov volivcev.
"Ljudje se umikajo v svoje lupine"
"Skrbi me okolje za ustvarjanje umetnosti. Nisem na točki, da bi izvajala samocenzuro ... Vendar me skrbi za skupnost, ko vidim, da se ljudje umikajo v svoje lupine," je po pisanju Art Newsa dejala Fatos Irwen, ki v svojih delih med drugim prevprašuje moč države. Vizualna umetnica, ki je Kurdinja, je sicer odslužila triletno zaporno kazen zaradi udeležbe na političnem protestu, leta 2020 je prišla na prostost. "Kar mi daje upanje, je, da te volitve postanejo motivacija za umetnike. Da bi se to zgodilo, je ključnega pomena, da institucije zdaj ne zapustijo umetnikov, tako moralno kot materialno," je še dodala.
Filantrop in podpornik marginaliziranih umetnikov v Turčiji Osman Kavala ter filmski ustvarjalec Cigdem Mater ostajata v zaporu zaradi sodelovanja na protestih pred desetletjem. Kavala je bil sprva obtožen financiranja vala protestov leta 2013, nato pa še obtožb o sodelovanju v državnem udaru leta 2016.
"Mnogi umetniki se počutijo odtujene v družbi, ki je kljub tem omejitvam svobode izražanja pripravljena znova izvoliti Erdogana. Demoralizirani so in razmišljajo: 'Če je to tisto, kar država hoče, kaj naj storim?'" je povedal Kültigin Kağan Akbulut, umetnostni kritik in ustanovni urednik spletne strani Argonotlar, namenjene sodobni umetnosti.
Erdogan se že dolgo pritožuje nad močjo umetnosti za navdihovanje političnih akcij. Obljubil je, da bo vzgojil novo generacijo, ki bo svojim nasprotnikom iztrgala kulturni vpliv. Samo v zadnjem letu je turška oblast odpovedala več kot ducat glasbenih festivalov in odvzela državno financiranje projektom, ki se razlikujejo od uradne pripovedi, vključno s filmom Kurak Günler (Goreči dnevi), ki je bil prikazan na nedavnem filmskem festivalu v Cannesu, a je bil po vladni odločitvi prisiljen vrniti sredstva ministrstva za kulturo. Turški režimski mediji so film označili za homoseksualno propagando.
"Kosi te pogače, ki si jih ne zaslužite ..."
Turške kulturni boji so se znova razplamteli noč pred drugim krogom volitev, ko je Merve Dizdar kot prva Turkinja prejela nagrado za najboljšo igralko v Cannesu za vlogo v filmu Kuru Otlar Üstüne (O suhih travah). Ob prejemu nagrade jo je posvetila "dušam, ki se borijo za boljše dni, ki si jih Turčija zasluži". Namestnik turškega ministra za kulturo Serdar Çam jo je zaradi tega primerjal s protiturškimi "lobiji" na Zahodu. "Kosi te pogače, ki si jih ne zaslužite, bodo postopoma razdeljeni novim kadrom, ki se zdaj usposabljajo," je zapisal v tvitu, pri čemer je imel v mislih seveda finančno podporo.
Sicer so nekatera zasebna podjetja posegla v prekinitev financiranja največjih kulturnih ustanov in dogodkov v državi. Toda njihovo zanašanje na prijateljske odnose z vlado pri poslovanju na področju dobička lahko spodbudi molk o državnih posegih v kulturo, vključno z zaprtjem Kavale. Ta "ostaja v zaporu, ker je simbol, sporočilo tistim s kapitalom, da če se vključijo, odprejo umetniški prostor, poskušajo okrepiti civilno družbo, se jim bo zgodilo to," je izpostavil Akbulut.
Govor v predvolilni maniri ob vnovičnem odprtju muzeja
V carigrajskem muzeju sodobne in moderne umetnosti Istanbul Modern so ob vnovičnem odprtju v stavbi, ki jo je zasnoval Renzo Piano, Erdogana povabili kot govorca. V govoru, ki je po pisanju Art Newspaperja zvenel kot predvolilni govor, je okrcal neznatnost pozornosti, namenjene tradicionalni otomanski kulturi, in dejal, da so kritike njegove kulturne zapuščine, zlasti predsedniške palače s 1000 sobami, ki jo je zgradil na območju nekdanjega gozda v prestolnici, "laži in obrekovalna propaganda."
Vnovično odprtje omenjenega muzeja, katerega poslanstvo je tudi omogočanje dostopa do sodobne umetnosti vsem segmentom družbe, v trenutnem ozračju kaže, kako vitalna ostaja umetnost, meni neodvisni kustos Kerimcan Güleryüz, sicer vodja galerije Empire Project. "Ekonom lonec, v katerem so turški umetniki, ustvarja boljšo umetnost. Turška umetnost je politična prav zato, ker se lahko šteje za miselni zločin. Skupnost je ugotovila, za kaj je demokracija dobra in da se morajo zanjo boriti," je še dejal.