Njihove predloge je ministrstvo posredovalo v razpravo zavodom, na srečanje z ministrom še čakajo
V Koordinaciji zdravniških organizacij so pred časom ministrstvu posredovali 11 predlogov ukrepov za izboljšanje zdravstvenega sistema, to pa jih je nato poslalo zdravstvenim zavodom v širšo razpravo, kar koordinacijo veseli, je povedala Bojana Beović.
Predloge 11 ukrepov je Bojana Beović na novinarski konferenci označila za največji skupni imenovalec, ki so ga zdravniki pripravili po razpravi v zadnjih mesecih.
Med predlogi je med drugim ukrep uskladitve trajanja zdravniških specializacij s povprečnim trajanjem specializacij v EU. V Slovenskem zdravniškem društvu se po besedah predsednika Radka Komadine ukvarjajo z možnostjo, da bi se specializacije skrajšale tudi za največ eno leto, ob pogoju, da bi specializanti dosegli ustrezne kompetence, kar bi potrdili njihovi mentorji. Koordinacija se je zavzela tudi za vzpostavitev delovanja agencije, ki bi neodvisno od politike in izvajalcev skrbela in nadzirala kakovost dela v zdravstvu, je dodal Komadina.
Svobodni zdravnik bi znanje prosto prodajal na trgu delodajalcem
Igor Dovnik iz Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije je predstavil predlog neodvisnega ponudnika zdravstvenih storitev oz. svobodnega zdravnika, ki ni vezan na institucijo, pač pa svoje znanje prosto prodaja na trgu in ima možnosti dela za različne delodajalce.
Uvedba tega instituta bi po Dovnikovih navedbah posredno lahko prinesla koristi tudi za paciente. Institut svobodnega zdravnika bi morda uspel v Sloveniji zadržati katerega od mladih zdravnikov ali pa katerega od izkušenih zdravnikov, ki delajo v Evropi, pritegniti v domovino, je ocenil.
Predlogu, da bi javni zavodi postali gospodarske družbe, so se odrekli
Predlog zakona za povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki so ga pred časom pripravili na zbornici, je sicer prvotno predvideval tudi preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v gospodarske družbe. A v usklajenih rešitvah koordinacije izrecno piše, da "se javni zavodi ne preoblikujejo v javna podjetja ali gospodarske družbe". Kot je pojasnila Beović, so v koordinaciji o tej temi veliko razpravljali.
Zdravniki se ne smejo ozirati na to, koliko bi stala neka preiskava ali zdravljenje
Na eni strani bi preoblikovanje pomenilo več možnosti vodstev javnih zdravstvenih zavodov, tudi glede nagrajevanja, a je v razpravi nato po njenih besedah prevladal dvom, da bi bile lahko zaradi preoblikovanja zdravstvene storitve preveč podvržene ekonomskih vplivom. "Zdravniki želimo delati skladno s pravili stroke (...) in se pri posameznem bolniku ne smemo ozirati na to, da je recimo neka preiskava ali neko zdravljenje predrago, če je sicer pomembno za izboljšanje bolnikovega stanja," je pojasnila.
K pripravi predlogov je pozval minister Bešič Loredan
K pripravi z vsemi deležniki zdravništva usklajenega dokumenta je zdravnike na konferenci o izzivih zdravstva v prihodnosti Zdravniške zbornice Slovenije na začetku aprila pozval minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in napovedal, da bo nato vlada sklicala skupno srečanje oz. konferenco, kjer se bodo o vseh predlogih "odkrito pogovorili".
Zdravništvo je rešitve pripravilo, 15. maja jih je obravnavala skupščina zdravniške zbornice, naslednji dan pa je rešitve potrdila še Koordinacija zdravniških organizacij.
Koliko od predlogov bodo na ministrstvu za zdravje upoštevali, ni jasno. Prejšnji teden so na vprašanja STA odgovorili, da je njihov cilj transparenten, učinkovit in kakovosten javni zdravstveni sistem, ki v središče postavlja pacienta. "Na ministrstvu zato pozdravljamo vse predloge, ki lahko pripomorejo k skupnemu cilju, tudi predloge Koordinacije zdravniških organizacij, saj lahko do kakovostnih rešitev pridemo le s širokim družbenim konsenzom," so zapisali. Datum napovedanega srečanja pa še ni znan, so dodali.