Slovenia

37. Festival Radovljica 2019: Sveže natisnjena glasba iz arhivov

Festival Radovljica v slikovito srednjeveško mesto po zaslugi Društva ljubiteljev stare glasbe Radovljica vsak avgust že od leta 1983 privablja občinstvo, ki ga zanimajo zgodnji glasbeni repertoarji in izvajalske prakse. V zadnjih letih pod umetniškim vodstvom Domna Marinčiča so programi zasnovani tudi ekskluzivno – ko v glavnem neizvajano glasbo umetniki naštudirajo posebej za festival ali pa interpretirajo glasbo 19. in 20. stoletja na zgodovinskih glasbilih tistega časa. V zadnjih edicijah se sistematsko brska tudi po pozabljeni slovenski glasbeni dediščini. Nastopilo bo 49 umetnikov iz sedemnajstih držav.

Po sledeh slovenske dediščine

Niko Houška, ki skrbi za odnose z javnostmi pri festivalu, poudarja, da so trije projekti tesno povezani z našo regijo, torej z našo glasbo in s skladatelji, ki so nekoč živeli v tem prostoru. Že dvakrat zaporedoma sta bila koncerta, ki sta se ukvarjala z glasbo iz kornih knjig ljubljanskega knezoškofa Tomaža Hrena, ki so jih hranili v arhivih v visokobaročni samostanski cerkvi v Gornjem Gradu. Ta zgodba se letos nadaljuje z italijansko polifono renesančno glasbo, ki se je ravno tako ohranila v teh arhivih. »Ta glasba pozneje praktično ni bila nikoli več izvajana in tudi za letošnji koncert so te edicije na sveže obujene in natiskane,« je še povedal Houška. Ker gre za glasbo italijanskih skladateljev, jo bo izvedla italijanska zasedba Cantica Symphonia.

S Slovenijo je povezan tudi skladatelj Isaac Posch, ki je zadnja leta preživel na Kranjskem, in njegova zbirka Harmonia concertans. Po ansambelskih plesih za koroške in kranjske plemiče, s katerimi so sklenili lanski festival, bo tokrat ansambel musica cubicularis z gosti izvedel motete, ki jih je leta 1623 posthumno izdala njegova vdova. Tretji koncert s slovenskim podtonom pa bo odprl festival, in sicer bo posvečen Vivaldiju in sodobnikom. Bo pa na sporedu tudi čembalski koncert v italijanskem slogu, ki ga pripisujejo Jožefu Kastelicu iz Šoštanja in se je ohranil na Ptuju, in je v muzikološkem smislu izjemno zanimiv, saj bo izveden sploh prvič. Slišati bo moč tudi trio Arcangela Corellija iz rokopisa v Ljubljani. Med nastopajočimi bo tudi švedski solist Dan Laurin, ki velja za specialista za Vivaldijeve koncerte za kljunasto flavto.

Zgodbe, ki se nadaljujejo

Že četrtič zapored se festival bolj temeljito spoprijema z Bachovo dediščino. Po vrsti se izvajajo dela iz slovitega cikla Clavier-Übung, zato so tokrat na vrsti Goldbergove variacije. Izvedel jih bo eden največjih čembalistov na svetu ta hip, Francoz Pierre Hantaï, ki jih sicer redno igra že od začetka svoje bogate kariere. Na temo Bacha tokrat prihaja še en organist, švicarski mojster improvizacije Rudolf Lutz, ki bo izvajal improvizacije v Bachovem slogu. Zanj velja, da staro orgelsko prakso oživlja posebej prepričljivo in komunikativno.

Ena od zgodb, ki jih nadaljuje festival, je tudi Schubertova zapuščina. Skladatelj je sicer redno prisoten na številnih koncertnih sporedih, ampak v kontekstu festivala »stare glasbe« ga skušajo predstaviti drugače, skozi interpretacije na inštrumente, ki so jih uporabljali v času skladateljevega življenja, torej na prehodu v romantiko. Slišati bo mogoče njegov mojstrski Klavirski trio v Es-duru, med interpreti pa bo na koncertu tudi sloviti ruski violončelist Aleksander Rudin, ki sicer igra klasično čelo, tokrat pa bo igral na arpeggione, redko godalo, podobno čelu, le da je dodana še ena struna več, in ga je v skladateljevem času izumil dunajski goslar Stauffer.

Tradicija malo drugače

Festival ponudi vedno tudi kakšno posebnost. Mladi guslar Jure Miloš prihaja s tremi hercegovskimi pevkami, da predstavi tradicijo Hrvatov zahodne Hercegovine z arhaičnimi tradicionalnimi napevi, kot so ganga, brojkavica, sopračko pivanje, ter z ljudskimi glasbili, kot so gusle, diple, svirala in lijerica. Ta glasba ni zapisana, gre bolj za izvajalsko prakso, ob kateri guslar pripoveduje besedila. Aktualizira teme ob izvajalski praksi, ki se uporablja vsaj že tisoč let.

Druga posebnost iz bližnje regije bo koncert bizantinskega korala, ki ga pri nas praktično ne poznamo, za razliko denimo od pravoslavne ruske liturgične glasbe. Tudi v tem primeru gre torej za cerkveno glasbo iz cerkva, ki pa prihaja iz Romunije in Moldavije. Izvaja jo specializiran moški zbor duhovnikov, ki delujejo pod imenom Byzantion. Menda gre za na prvi pogled enostavno glasbo, ki pa je polna bogatih okraskov in je intonančno izjemno zanimiva.

Football news:

Juventus and Manchester City are the leaders in the fight for Adam Traore
Pep Guardiola: I Want Messi to stay in Barcelona
Kike Of Setian: Of course, we can win the championship. This is evidenced by facts and mathematics
Bartomeu on Messi: We have to renew the contract. Leo told me that he wants to finish his career at Barca
Chelsea are willing to pay Havertz 8 million euros a year and will soon start negotiations with Bayer
Showsport - about the crisis in Barcelona: Bartomeu set up Setien, star senators impose tactics on coaches
Barca President: VAR is being used unfairly. After the restart, there are solutions that help some and harm others