Oltar po novem visi na pnevmatsko krmiljenem jeklenem nosilnem okvirju, kar omogoča premikanje njegovih stranskih plošč, ne da bi se jih bilo treba dotikati. Tako bodo vsako jutro in vsak večer ta poliptih odprli in zaprli. Foto: AP
Oltar po novem visi na pnevmatsko krmiljenem jeklenem nosilnem okvirju, kar omogoča premikanje njegovih stranskih plošč, ne da bi se jih bilo treba dotikati. Tako bodo vsako jutro in vsak večer ta poliptih odprli in zaprli. Foto: AP

Oltar, poimenovan Čaščenje mističnega jagnjeta (nizozemsko Het Lam Gods), ki je v širši javnosti znan kot Gentski oltar, sta Hubert ter njegov mlajši in slavnejši brat Jan Van Eyck končala leta 1432. Ta flamska mojstrovina, ki jo sestavlja ducat podrobnih plošč, velja za eno najpomembnejših del zgodnjerenesančne umetnosti. Osem od dvanajstih plošč je poslikanih obojestransko, mogoče pa jih je odpirati in zapirati. Oltar v polni razprtosti meri v širino približno štiri metre in pol ter v višino tri metre in pol.

Prejšnja izkušnja nevredna virtuoznosti bratov Van Eyck
Leta 2012 so zagnali projekt obnovitve te slavne umetnine, po zaključku del pa so jo lani postavili na ogled v (pre)majhni kapelici blizu vhoda v katedralo sv. Bava, obiskovalci pa so med ogledovanjem oltarja poslušali zvočni vodnik. "Ugotovili smo, da ne moremo nadaljevati s takšno izkušnjo za obiskovalce, saj se ne ujema z virtuoznostjo bratov Van Eyck. Pogosto so se pritoževali glede vitrine, razsvetljave ..." je po pisanju Reutersa dejal projektni vodja centra za obiskovalce Ben De Vriendt.

Glede na pretekle izkušnje s krajami oltarja oziroma njegovih posamičnih delov so katedralo opremili še z vrati, skozi katera bo mogoče mojstrovino na hitro evakuirati tudi v primeru drugih kritičnih situacij. Foto: AP
Glede na pretekle izkušnje s krajami oltarja oziroma njegovih posamičnih delov so katedralo opremili še z vrati, skozi katera bo mogoče mojstrovino na hitro evakuirati tudi v primeru drugih kritičnih situacij. Foto: AP

Popotovanje skozi 600-letno zgodovino s sodobno tehnologijo
Po novem se bodo obiskovalci, opremljeni s tablicami in z očali za navidezno resničnost, ki razkrivajo barvito 600-letno zgodovino oltarnih plošč, podali skozi kripto in tako bodo prišli do večje, zakramentne kapele v katedrali. Tam si je mogoče ogledati oltar v aklimatizirani, neprebojni in požarno varni stekleni vitrini, vredni kar 30 milijonov evrov. Vitrina meri v višino šest metrov, njena prostornina pa znaša 100 kubičnih metrov.

V iskanju manjkajočega dela ene najpomembnejših umetnin zgodnje renesanse

Morda bo jagnje končno našlo mir
Čaščenje mističnega jagnjeta ima precej burno zgodovino, saj ni preživelo le uničenja verskih podob, ki je pustošilo po državah Beneluksa v poletnih mesecih leta 1566, temveč je bilo tudi žrtev plenjenja francoske in nemške vojske v različnih vojnah. Tako so oltarne slike konec druge svetovne vojne dočakale v enem izmed avstrijskih solnih rudnikov.

Del oltarja, motiv Pravični sodniki, ki je bil na eni izmed dveh plošč, ki sta bili ukradeni leta 1934, ni izviren. Medtem ko je bil drugi del vrnjen po tatvini, je ta plošča nemara za zmeraj izginila, tako da jo od leta 1945 nadomešča kopija.

Policijsko poročilo o ukradeni oltarni plošči iz leta 1934. Foto: AP
Policijsko poročilo o ukradeni oltarni plošči iz leta 1934. Foto: AP