Nekaj okužb so našli v novih krajih, večina pa v tam, kjer so posamezne primere potrdili že v zadnjih dneh. "Gre za lokalno širjenje, ki je v tej fazi epidemije pričakovano," je pojasnila infektologinja. Zabeležili pa so tudi nekaj novih primerov, vnesenih iz tujine.

V tej fazi epidemije je tudi pomembno, da imamo čim več dokazanih primerov okužbe, ki jih epidemiologi nato ustrezno obravnavajo, na primer z izdajo karantensko odločbe ali dodatnim testiranjem. "Če smo bolni in smo dogovorjeni za bris, gremo po brisu domov in se ne odpravimo na morje, trgovino, fitnes. Na izvid brisa počakamo doma," je ob tem še poudarila.

Ni še čas za rahljanje ukrepov

Po njenih besedah trenutno ni takšnega lepega upada števila okužb, kot je to bilo v prvem, spomladanskem valu epidemije. Število okužb se sicer znižuje, še vedno pa se generirajo novi primeri. Zato po oceni Logarjeve ni čas, da začnemo sproščati ukrepe ali govoriti, da so stvari pod kontrolo. Opomnila je na že vse znane ukrepe, kot so izogibanje druženj, uporaba mask ter higiena rok in kašlja. Epidemiologi na terenu sicer opažajo, da večina ljudi kar dobro upošteva vsa navodila in priporočila, nekaj je pa takih, ki se ji to zdi pretirano.

Med hospitaliziranimi bolniki niso samo starejši

Na infekcijski kliniki sicer trenutno skrbijo za 12 bolnikov s covidom-19, dva potrebujeta intenzivno zdravljenje. Na kliniki računajo, da bodo dva bolnika z navadnega oddelka lahko kmalu odpustili v domačo oskrbo.

Logarjeva je ob tem opomnila, da med hospitaliziranimi bolniki niso samo starejši, povprečna starost bolnikov na navadnem oddelku je trenutno pod 60 let. "Tudi med zadnjimi tremi bolniki v intenzivni enoti sta dva, ki nimata hudih pridruženih bolezni in sta mlajša od 60. Pravila, da bi samo starejši imeli težji potek, ni. Vsi moramo biti previdni, tudi pri mlajših in zdravih lahko pride do hujše oblike bolezni," je opozorila.

Zakaj pri zadnjih bolnikih bolezen napreduje veliko hitreje?

Pri zadnjih bolnikih, ki so jih zaradi hujšega poteka koronavirusne bolezni zdravili v intenzivni negi, so na kliniki zaznali hitrejše poslabšanje simptomov. Pri bolnikih iz spomladanskega vala so se simptomi prehlada, vročina in težko dihanje, večinoma začeli slabšati šele po tednu dni z bolečinami v prsih in nizko koncentracijo kisika v krvi. Razlage, zakaj pri zadnjih bolnikih bolezen napreduje veliko hitreje, po besedah Logarjeve še nimajo, morda gre tudi samo za naključje.