Lenarčič: Skrb vzbujajoče stanje ozračja nad indijsko podcelino

Letošnje meritve na 20.000 kilometrov dolgi poti je Matevž Lenarčič opravil aprila letos v zračnem prostoru 12 držav Bližnjega vzhoda in indijske podceline, najslabše stanje ozračja pa so merilne naprave, nameščene na Lenarčičevem letalu AdvanIc - WT10 Research, zaznale nad Jordanijo, Indijo, Bangladešem in Nepalom. "Na indijsko podcelino smo se tokrat osredotočili, ker gre za katastrofalen primer onesnaženja s trdimi delci," je na novinarski konferenci poudaril Lenarčič.

Ker so bile v času opravljanja meritev izjemno visoke temperature, je to povzročilo dvig plasti z veliko koncentracijo teh delcev na višino štirih do pet kilometrov. Tako onesnažene zračne gmote pa se ob ustreznih zračnih tokovih prenašajo proti severu nad območje Himalaje. "Ko trčijo ob pregrade, se usedejo na ledenike, kjer ustvarijo temen pokrov, posledično pa ti absorbirajo več toplote, njihovo taljenje pa se pospeši," je razmere orisal Lenarčič.

Problem taljenja ledenikov na območju Himalaje pa je po besedah Lenarčiča podoben kot v Evropi, saj oboji predstavljajo pomembne vire pitne vode. "Na indijski podcelini je od vode, skrite v ledenikih, odvisne dve milijarde ljudi, v Evropi pa 13 milijonov," je ponazoril.

Delci, ki segrevajo atmosfero, vplivajo na monsun

Na posledice črnega ogljika v ozračju nad indijsko podcelino je opozoril tudi vodja raziskovalne ekipe misije Green Light World Flight in vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici Griša Močnik, ki je dejal, so ti delci nad indijskimi mesti v primerjavi z Ljubljano bolj sveži, zaradi učinkovitega mešanja zračnih mas pokrivajo večja področja, zato je tudi njihov vpliv veliko večji. "Delci, ki segrevajo atmosfero, vplivajo na to, kako se premikajo vremenske fronte, kdaj pride monsun. Če ta zamuja, v Indiji to pomeni, da več kot milijarda ljudi dlje časa čaka na žetev riža," je pojasnil.

Tako Močnik kot Lenarčič sta tudi v luči rezultatov zadnjih opravljenih meritev opozorila na pomembnost čimprejšnjega izvajanja obsežnega svežnja ukrepov za izboljšanje razmer. Kot sta spomnila, ima črni ogljik za razliko od izpustov ogljikovega dioksida v ozračju kratko življenjsko dobo, zato ukrepi na tem področju prinašajo najhitrejše rezultate. Med ukrepi, s katerim bi lahko ustavili oz. omilili onesnaževanje s črnim ogljikom, je Lenarčič med drugim izpostavil uporabo kakovostnih kurilnih pečeh, širitev omrežja centralnih ogrevalnih sistemom ter zmanjšanje individualnega in tovornega prometa, na drugi strani pa krepitev železniškega prometa.

Da bi ustavili podnebne spremembe, pa je treba po oceni Močnika ustaviti izpuste ogljikovega dioksida. "Spremeniti se morajo globalna, regionalna in nacionalna pravila igre skozi mednarodne sporazume, ki so implementirani skozi zakone in konkretne ukrepe. To je nekaj, kar se je začelo in se niti slučajno ne izvaja dovolj agresivno, ker se ves čas sklepajo gnili kompromisi," je opozoril.