Oktober je prinesel izjemno toplo vreme, v večjem delu Slovenije je bil 20. dan celo med najtoplejšimi dnevi v drugi polovici oktobra v zadnjih desetletjih. Po podatkih Arsa so bile na nekaterih meteoroloških postajah povprečne maksimalne dnevne temperature zraka več kot 10 °C nad dolgoletnim povprečjem 1991–2010.
Glavni vzroki za toploto so bili zelo topla zračna masa, ki je do konca oktobra pritekala iznad Sredozemlja, oblačnost in veter. Značilnost letošnjega oktobra so bila tudi močna nihanja temperature zraka; po toplem začetku je med 16. in 18. oktobrom sledila ohladitev, ko so se jutranje temperature zraka tudi v osrednji Sloveniji približale ničli. 20. oktobra se je jutro spet ogrelo na 14 °C, čez dan je bilo celo do okoli 24 °C. Tega dne je Slovenijo tudi močno prevetrilo: sunki vetra so ponekod po nižinah dosegali hitrosti okoli 70 km/h, v gorah nad 100 km/h. Marsikje po državi je veter podiral drevesa in električne drogove ter razkrival strehe.
Neurje z obilnimi padavinami in močnim vetrom, ki so ga poimenovali Babet, je zajelo tudi večji del severne Evrope in zahtevalo smrtne žrtve v Nemčiji, Avstriji, na Škotskem in v Angliji. Po poročanju tujih medijev je bila v mestu Flensburg gladina morja dva metra nad normalno ravnjo, kar je za ta kraj najvišja višina v zadnjih sto letih. Neurje je preglavice povzročalo tudi na Danskem, Švedskem in Norveškem. Britanski vremenoslovci so za območje vzhodne Škotske izdali rdeče, za dele Anglije pa oranžno opozorilo.
Toplo vreme omogoča jesenska poljska dela, pripravo tal in setev ozimin. FOTO: Maksym Belchenko, Getty Images
Jesenska opravila
Toplo vreme v Sloveniji omogoča jesenska poljska dela, na primer spravilo koruze, ter pripravo tal in setev ozimin. Trenutno še poteka intenzivna setev ozimne pšenice, večina ječmena je že posejanega, prav tako rži in tritikale. Tudi zadovoljiva vlaga v tleh je ugodna za primeren vznik ozimin ter jesenskih plevelov. Po suhem in toplem obdobju je v sredini meseca sledila ohladitev s padavinami, ki so bile nujno potrebne za normalen razvoj ozimin.
Če bodo vremenske razmere dopuščale, kmetijski tehnologi priporočajo uporabo jesenskih herbicidov, ko so ozimna žita v fazi od enega do dveh listov. Običajno je zatiranje plevelov v jesenskem obdobju bolj učinkovito, saj so ti slabše razviti. Pri uporabi herbicidov je potrebna pozornost na dnevne in nočne temperature zraka, ki morajo biti v času škropljenja vsaj nad 5 °C, najbolj optimalno med 8 in 10 °C, nočne temperature zraka pa nad 0 °C. Za doseganje visoke učinkovitosti delovanja herbicidov je priporočljivo, da se škropljenje izvaja, ko so tla vlažna, mlade vznikle rastlinice pa že osušene.
Zaradi toplote je še vedno aktivna tudi fotosinteza v rastlinah. Trava še vedno raste, prav tako prezimne poljščine, kot je na primer oljna ogrščica. Ponekod sadno drevje in vinska trta poganja novo listje. To lahko zmoti normalen prehod v zimsko mirovanje rastlin. Prevelike rastline so pozimi občutljivejše za mraz, predolgo olistana drevesa in trta pa so nagnjeni k mehanskim poškodbam zaradi obtežitve s snegom, kar lahko privede do večjega zimskega propadanja rastlin in zmanjšuje pridelek.
Zaradi toplote je še aktivna fotosinteza v rastlinah, trava še raste, prav tako prezimne poljščine.
Slovo lista
Veter je že odtrgal množico listja z dreves. Izraz, ki se uporablja za opis procesa jesenskega odpadanja listov, je znan kot abscisija. Čeprav lahko nekateri deli dreves, kot so stebla in brsti, prenesejo nizke temperature, jih večina listov ne more. Da bi se zaščitili, drevesa in rastline odvržejo obolelo, poškodovano ali odmrlo listno tkivo, hkrati pa tesnijo točko, kjer je listni pecelj spojen z vejo ali deblom. Da se list loči od debla, poskrbi poseben sloj celic, imenovan separacijska plast. V jeseni celice te plasti nabreknejo in prekinejo pretok vode in hranil med listom in drevesom. To se zgodi, ko se vremenske razmere in svetlobne razmere jeseni spreminjajo, tedaj se spreminjajo tudi hormoni v drevesih.
Odcepitev povzročata dva hormona: avksin in etilen. Med aktivno rastno sezono je količina avksina v listih skladna z drugimi deli rastline ali drevesa. Dokler so količine enakomerno porazdeljene po rastlini, ostanejo celice abscisijske plasti povezane, kar ohranja liste pritrjene. Ko pa se dnevi krajšajo in temperature nižajo, se začne tvorba avksina v listih zmanjševati kot odziv na spreminjajoče se razmere. Tako se na dnu listnih pecljev razvijejo prelomljene črte in na istem mestu nastanejo brazgotine, ki tvorijo zaščitno pregrado. Nato listi postopoma odpadajo, nekateri sami, druge odtrga veter ali dež. Na predelu odcepitve lista od veje se odlaga lignin ter ustvari varovalno plutasto tvorbo kot zamašek.
Ponekod sadno drevje in vinska trta poganjata novo listje, kar lahko zmoti normalen prehod v zimsko mirovanje rastlin.
