Po podatkih mednarodnega poročila raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2018) se Slovenija namreč po razširjenosti uporabe konoplje med 15-letniki uvršča v sam vrh držav, ki so bile vključene v raziskavo.

Podatki slovenske raziskave HBSC kažejo, da je polovica 15-letnikov ocenila, da pridejo v naslednjih 24 urah do konoplje lahko ali zelo lahko. 

V raziskavi je sodelovalo 45 držav, Slovenija pa se je po uporabi konoplje 15-letnikov kadarkoli v življenju uvrstila na sedmo mesto. V vseh v raziskavo vključenih državah je v povprečju 13 odstotkov 15-letnih mladostnikov že kdaj v življenju uporabilo konopljo (15 odstotkov fantov in 11 odstotkov deklet), v Sloveniji pa je takšnih 21 odstotkov (22 odstotkov fantov in 19 odstotkov deklet). Še bolj skrb vzbujajoč je podatek iz raziskave o uporabi konoplje 15-letnikov v zadnjih 30 dneh. Tu so slovenski mladostniki še bolj pri vrhu. Mednarodno povprečje za ta kazalnik pri 15-letnikih znaša sedem odstotkov, za Sloveniji pa je ta delež skoraj dvakrat večji, in sicer 13 odstotkov. Po uporabi konoplje v zadnjih 30 dneh se tako Slovenija uvršča kar na tretje mesto med vsemi v raziskavo vključenimi državami. Višje sta le Kanada in Bolgarija. Ker so bili v raziskavo vključeni 15-letniki, torej mladostniki na prehodu iz osnovne v srednjo šolo, nas je zanimalo, ali se ti z drogo srečajo že v osnovni šoli ali je zanje »usoden« prehod v srednjo šolo. Zato smo nekaj osnovnih šol povprašali, ali zaznavajo ta problem, kako pogosto se z njim srečujejo in kako ga rešujejo, ali so šole pri tem prepuščene same sebi, kdo je vključen v reševanje in ali pri tem kaj pogrešajo.

BREZ PROTOKOLA

Nekatere raziskave uporabo konoplje pri otrocih in mladostnikih povezujejo s slabšim učnim uspehom, predčasno opustitvijo šolanja in negativnim vplivom na miselne procese, poveča pa se tudi tveganje uporabe drugih drog in zasvojenosti. 

Ravnateljica Osnovne šole Brežice Marija Lubšina Novak nam je povedala, da problematike drog na OŠ Brežice ne zaznavajo, ne ve pa, kaj bo prineslo obdobje po koronavirusu. »Morda se bodo otroci zatekali k drogam. Mislim, da bomo ob dalj časa trajajočem stanju bolezni zaznali stare in morda še obilo novih vzorcev drogiranja,« je dejala in dodala, da se boji, da bo več otrok zašlo v IKT-odvisnost (informacijske in komunikacijske tehnologije). V svojem kratkem odgovoru na naša vprašanja je še zapisala, da šole pri tem nimajo poenotenega protokola ravnanja. Da osnovne šole nimajo nobenih navodil, kako ravnati v primeru pojava drog, je potrdil tudi ravnatelj kočevske Osnovne šole Zbora odposlancev Peter Pirc. »Vse je prepuščeno ravnatelju. Če je ravnatelj tak, da si zatiska oči in ne želi javno spregovoriti o težavah, se te lahko seveda pometejo pod preprogo. Če pa je ravnatelj družbeno odgovoren, lahko s pritiski naredi ogromno,« je povedal.

TEŽAVA SO CIGARETE

marija lubsina novak

M. L. S.

Marija Lubšina Novak

Kot je dejal Pirc, cigarete nekaterim pridejo v roke že pri 11 letih, kar nekaj jih poskusi kaditi do 13. leta. Tisti, ki postanejo redni (tedenski) kadilci, pri 14 ali 15 letih najverjetneje preizkusijo tudi marihuano, zatem pa se seveda vse zvrsti mnogo hitreje, saj številni mladi pri teh letih niso več pod nadzorom staršev. »Po mojem mnenju je eksperimentiranje posledica pomanjkanja povezanosti in ljubezni v družini. Vsak človek potrebuje bližino in želi biti opažen in ljubljen. Če tega ne dobi doma, gre na ulico. Na ulici pa so razmere bolj krute in tu pride do izkoriščanja, tu vlada sistem daj-dam,« je povedal.

Cigarete, kot je dejal, gotovo prej poskusijo kaditi otroci s socialnega dna, da se lahko z njimi postavljajo pred ostalimi in dobijo svojih pet minut na lestvici »želenih«. Tudi marihuano, kot je povedal, ti otroci preizkusijo prej, prav tako so bolj kot ostali podvrženi še drugim omamam, saj se želijo umestiti na socialni lestvici.

peter pirc

M. L. S.

Peter Pirc pravi, da je vzrokov, zakaj in kako začnejo mladi uporabljati drogo, veliko.

EKSPERIMENTIRANJE

»Dokler se samo eksperimentira, ni težav. V osnovni šoli torej ni težav. Ko pa se oseba 'navleče', seveda pridejo težave,« je pojasnil Pirc v odgovoru na vprašanje, ali je uživanje droge med osnovnošolci povezano tudi s kriminalnimi dejanji, kot so izsiljevanja, grožnje, kraje. Kot je povedal, pri njih nikoli nihče ni bil pod vplivom droge med poukom. »Imeli smo dekle, ki je pred leti na poti v šolo od starejših fantov dobilo 'en dim'. Seveda je dekle, ki tega ni bilo vajeno, imelo posledice, in smo takoj zaznali, da ni v redu. Zagnali smo vik in krik, s pogovori z vsemi,« je dejal in dodal, da ni nikomur nikoli več prišlo na misel, da bi kaj takšnega poskusil ali karkoli prinesel v šolo. Trde droge, je prepričan, ni poskusil še nobeden od njihovih učencev.