Prav hitre klimatske spremembe ob prehodu iz srednjega v mlajši paleolitik so doslej veljale kot eden glavnih razlogov za izumrtje. Še pred dvema letoma so nemški znanstveniki preučevali kapnike iz Romunije in potrdili, da je v Romuniji pred 44.000 in 40.000 leti prišlo do obdobij hudega mraza in suše ter da to sovpada s časom izumrtja neandertalcev. 

Omenjena mednarodna skupina znanstvenikov, med katerimi je tudi geolog Andrea Columbu z univerze v Bologni, pa zdaj v prispevku za revijo Nature Ecology & Evolution trdijo, da so na osnovi kapnikov dokazali, da so bile klimatske razmere pred 40.000 leti vsaj v delu južne Evrope stabilne. Gre za področje Apulije na jugu Italije, kjer so prav tako živeli neandertalci.

"Tukaj so v času prehoda iz srednjega v mlajši paleolitik vladale stabilne klimatske razmere," so znanstveniki zapisali v reviji. Dokaz za svojo trditev so našli pri preučevanju kapnikov iz jame Pozzo Cucu, ki leži jugovzhodno od Barija. 

Rastejo tisočletja

Kapniki med geologi veljajo za nekakšen arhiv za preučevanje klime. Rastejo dolga tisočletja. Vsebujejo tudi elemente, kot so kisik, ogljik, uran in drugi, na osnovi katerih je z geokemičnimi postopki možno preučevati klimatske pogoje in spremembe. Stalagmit, ki ga je preučeval Columbu, naj bi začel nastajati pred kar 106.000 leti in se nabiral do pred 27.000 leti, kar je najstarejši znani kapnik v Evropi in na osnovi katerega so znanstveniki prišli do novih spoznanj. 

Ugotovili so, da so bile klimatske spremembe velike v prvih 50.000 letih nastanka kapnika, v mlajšem obdobju pa so bile razmere stabilne. "V času neandertalcev v Apuliji ni bilo skokovitih sprememb," trdi Columbu, ki s tem razkriva, da to ni bil razlog za izumrtje v tem delu Evrope.