Pri testiranju na prisotnost novega koronavirusa jemljejo bris nosno-žrelne votline. Foto: Reuters
Pri testiranju na prisotnost novega koronavirusa jemljejo bris nosno-žrelne votline. Foto: Reuters

Bolnišnice in zdravstveni domovi so samoplačniška testiranja na okužbo z novim koronavirusom začeli maja. Cena testiranja na koronavirus ni enotna, odšteti je treba od 80 do 100 evrov.

Odločitev o možnosti izvajanja samoplačniških brisov sprejelo ministrstvo na podlagi mnenja strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19. "Pri odločitvi so upoštevali tako epidemiološko stanje v državi kot tudi informacijo mikrobioloških laboratorijev, da trenutne zmogljivosti omogočajo izvajanje samoplačniških testov," so zapisali v odgovoru na poslansko vprašanje Jerce Korče (LMŠ).

Nekatere države za prihod terjajo negativen test

Potrebe po samoplačniškem testiranju so se po navedbah ministrstva povečale zlasti zaradi prehoda državne meje, saj so nekatere države za vstop zahtevale negativen izvid. Poleg tega so nekatera podjetja želela opraviti testiranje lastnih zaposlenih pred prihodom na delo iz drugih držav, kar ni bilo v skladu s strokovnimi priporočili za odvzem brisa. "Tudi na tak način smo gospodarstvu omogočili ponovni zagon delovanja in opravljanja storitev v tujini," so prepričani na ministrstvu.

Ob tem so izpostavili, da je sicer večino preiskav in testiranj za diagnosticiranje aktivnih ali prebolelih okužb, v Sloveniji mogoče opraviti tudi samoplačniško. Običajno temeljijo na želji posameznika po določeni preiskavi, ki ni nujno strokovno utemeljena, in za katero to tudi ni potrebno. V breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so lahko izvedeni le posegi in storitve, ki jih z namenom odkrivanja bolezni in zdravljenja odredi zdravnik.

Stroški izvedbe, opreme in administracije

Primer t. i.
Primer t. i. "pripelji se" testiranja. Foto: TV Slovenija

Po pojasnilih ministrstva je cena za testiranje na novi koronavirus sestavljena iz storitve mikrobiološkega testiranja, ki je v Sloveniji enaka v vseh laboratorijih, ter storitve odvzema brisa, kjer je določitev in oblikovanje cene v pristojnosti posameznega izvajalca. Analiza odvzetega brisa stane 65 evrov, prišteti pa je treba še stroške odvzema brisa v polni osebni varovalni opremi, stroške prevoza brisa do laboratorija in administrativne stroške zavoda.

V odgovoru so izpostavili tudi nekaj primerov, za katere ministrstvo oz. vlada ni sprejela ukrepov, ki bi opravljanje posamezne dejavnosti pogojevala z negativnim brisom. "Odločitev osebe, da bo potovala v državo, kjer za prehod meje zahtevajo negativen izvid brisa, ali da bo obiskala bazen, je osebna in prostovoljna. Za delavce, za katere bi negativen izvid zahteval delodajalec, kar ni strokovno utemeljeno, bi stroške testiranja moral plačati delodajalec," so navedli. Ob tem so poudarili, da zdravstvene ustanove od bolnika oz. njegovega spremljevalca ne smejo zahtevati predložitve dokazila o testiranju.

Zanimanje za test na protitelesa, a zanesljivost je vprašljiva

Pri testu na protitelesa vzamejo kri. Foto: Reuters
Pri testu na protitelesa vzamejo kri. Foto: Reuters
Mikrobiolog Miroslav Petrovec. Foto: TV Slovenija
Mikrobiolog Miroslav Petrovec. Foto: TV Slovenija

Zanimanje za testiranje za protitelesa proti novemu koronavirusu je ogromno, pravi predstojnik inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec.

Opozarja pa, da so "vsi testi in priporočila strokovnih združenj trenutno z velikim vprašajem". Po njegovih besedah noben od testov ne izstopa, poleg tega pa še ni bila opravljena dobra študija, ki bi ovrednotila katerikoli test za protitelesa, je pojasnil Petrovec. Ker tovrstnih študij ni in ker vemo, da nekateri okuženi ne tvorijo protiteles, je nemogoče govoriti o zanesljivosti testov za protitelesa, je še dodal.

V Mariboru mogoče samoplačniško testiranje na predhodno okužbo s koronavirusom

Ker nobenega od testov še niso klinično ovrednotili, gre po njegovi oceni torej bolj za "izhod v sili oziroma dodatek k diagnostiki" okuženosti z novim koronavirusom, ki še naprej ostaja neposredna, torej z brisom.

Sam v testiranju za protitelesa ne vidi smisla, razen ko gre za raziskavo o prekuženosti prebivalstva.

Predstojnik inštituta za imunologijo je ob tem povedal, da je bilo tudi pri slednjem, torej testiranju prisotnosti virusa v brisu nosno-žrelne sluznice, v Sloveniji nekaj lažnih pozitivnih testov. Sam sicer pozna samo en primer, ki mu je bila odrejena celo karantena.

Raziskava: Vsaj en simptom okužbe navajalo 65 odstotkov prekuženih oseb

Ta primer je bil tako za nekaj časa vključen tudi v vsakodnevno objavljeno številko okuženih, a so podatek, takoj ko so ugotovili, da je bil test lažno pozitiven, popravili, osebi pa preklicali odredbo karantene.

Glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje je šlo za primer v Šentjerneju iz sredine tega tedna.

Po pojasnilih Petrovca do lažnih pozitivnih testov najpogosteje pride zaradi kontaminacije s produkti, ki nastajajo pri reakciji, s katero dokazujejo virus. Lahko pa se vzorci kontaminirajo med seboj, saj naenkrat procesirajo po nekaj 100 vzorcev. "Če imaš med njimi enega, ki je visoko pozitiven, lahko kapne v drugi vzorec, in tako dobiš lažno pozitiven rezultat," je pojasnil. Po njegovih besedah je zato zelo pomembno, kako so izurjeni ljudje, ki delajo z vzorci, in v kakšnih pogojih to počnejo.