Slovenia

Drevje tudi v manjši vrt

Okrasno drevje je odlična popestritev vsakega vrta, saj lahko daje senco, zasebnost ali pa je zgolj prijetno na pogled. Primerno izberemo glede na želje in potrebe, upoštevati pa je treba še nekaj drugih kriterijev, denimo lego, lastnosti prsti in velikost vrta, pa tudi to, koliko časa želimo nameniti urejanju ter obrezovanju. Na manjše vrtove sadimo grmičke, manjša okrasna ali sadna drevesa, ki jih začnimo dovolj zgodaj obrezovati, da jim bomo oblikovali primerno krošnjo glede na velikost vrta. Velikokrat se najraje sadijo žive meje, ker dajejo dober zastor pred sosedi, tudi ciprese, tise, brini, kleki in pušpani so pri nas zelo priljubljeni. Med manjša okrasna drevesa sodita tudi ameriški in japonski dren cvetličar. Oba spomladi razveseljujeta s čudovitimi cvetovi, jeseni pa liste obarvata v škrlatno rdečo. Dreni so priljubljeni tudi zato, ker so zelo odporni proti boleznim in škodljivcem, uspevajo pa tako na sončni kot polsenčni legi. Tla naj bodo dobro odcedna in rodovitna.

Zelo nezahteven je tudi ruj, ki bo uspeval tudi v slabši podlagi, rad pa ima sončno lego. Rujev obstaja več vrst, ki se razlikujejo v glavnem po barvi cvetov. Ti so lahko skoraj beli ali pa temnejši rožnati, skupno jim je to, da so videti kot puhaste kepice, ki lepo popestrijo vsak vrt. Ljubitelji barv bodo navdušeni tudi nad pahljačastim javorjem, katerega listi jeseni zažarijo v temno rdečih odtenkih. Imajo pa te vrste javorji precej plitve korenine, zato so občutljivi za sušo. Tudi sonca ne marajo preveč, lepše bodo uspevali v polsenčni legi. V naših vrtovih je skoraj stalnica tudi španski bezeg. Omamno dišeč grm z belimi ali vijoličastimi cvetovi, ki ga sadimo na sončno ali polsenčno lego ter v rodovitna tla. Čudovite bele cvetove ima tudi grm, ki je zaradi njih dobil ime snežna kepa. A pozor, čeprav v višino ne zraste več kot štiri metre, se razraste v širino. Sicer pa je zelo nezahteven in uspeva v vseh tipih tal ter tako na sončni kot polsenčni legi.


image

Ruj ima čudovite puhaste cvetove. FOTO: Seven75/getty Images

Četudi je treba pri malih vrtovih upoštevati določene omejitve, ni treba, da se odrečemo senci, ki jo daje krošnja, paziti je treba le, da bo ta dovolj visoko, da ne bo zavzemala že tako omejenega prostora, prav tako je treba takšno drevo redno obrezovati. Med primerni spadata denimo okrasna rdečelistna sliva in okrasna češnja. Sliva zraste do pet metrov visoko, a lahko krošnjo oblikujemo tako, da veje ne bodo segale prenizko k tlom. Spomladi rožnato zacveti, ima pa tudi užitne plodove. Ustrezata ji tako sončna kot polsenčna lega, zahtevna ni niti glede tal. Nežno rožnate cvetove pa spomladi naredi okrasna češnja, ki ima prav tako košato krošnjo, ki jo je treba oblikovati, če ne želimo, da veje segajo prenizko. Sicer v višino zraste do nekje osem metrov, najbolje pa bo uspevala na svetlem prostoru in dobro odcednih tleh. Zelo dekorativni sta medtem povešava iva in flamingova vrba oziroma pisanolistna japonska vrba. Slednja je nizka z okroglo krošnjo, ki v premeru doseže okrog dva metra. Ponaša se z rožnato zelenimi lističi, ki so prava paša za oči. Tudi flamingova vrba ima rada dobro odcedna tla, ki naj bodo tudi hranljiva, ter sončno ali polsenčno lego. Povešava iva ima medtem, kot pove že ime, povešene veje, ki so videti kot bogat šopek zelenja. Ne zraste več kot tri metre visoko, običajno je cepljena na višino poldrugega metra, posadimo pa jo v vlažna in prepustna tla, na sončno ali polsenčno lego.

Football news:

Vertonghen goes to Benfica. The contract is for 3 years
Arsenal will sign Willian in the next two days
Juventus highly rates Raul Jimenez. He's like Pirlo and Partici
Juventus are seriously Interested in Atletico midfielder Thomas
Champions League format for Atletico: Simeone's team is still an underdog, but now they have the best chance
Atletico claims the goalkeeper of the national team of Serbia and Eibar Dmitrovic, compensation – 20 million euros
The FA Cup will be held without replays in the 2020/21 season, and there will be one match in the 1/2 final of the League Cup