Slovenia

Po tropskih nočeh nevihte

V preteklem tednu smo marsikje po Sloveniji zabeležili tako imenovane tropske noči, ko se najnižje jutranje temperature zraka niso spustile pod 20 °C. Tropske noči so razmeroma redek pojav, najpogostejše so v večjih mestih ter ob morju, značilne so tudi za kraje, ki so nekoliko dvignjeni od nižinskih predelov. Na meteorološki postaji Koper Kapitanija se je niz vrstil več kot teden dni zapored.

Ob pojavu tropske noči so visoke tudi temperature rosišča, ki predstavljajo temperaturo, pri kateri nastane kondenzacija oziroma se začne iz vlažnega zraka izločati voda. Višja kot je temperatura rosišča, hitreje in z manj dodatnimi sprožilci v ozračju, kot je na primer prisotnost vremenske fronte ali bližina višinskega ciklona, se lahko začne konvekcija in z njo nastanek neviht, še posebno v hribovitih predelih. Ne samo ponoči, tudi podnevi je relativna vlažnost zraka visoka, marsikje celo med 60 in 80 odstotki. To občutimo kot veliko soparo.

Ne samo ponoči, tudi podnevi je relativna vlažnost zraka visoka, marsikje celo med 60 in 80 odstotki.

Tropske noči povzročijo visoko toplotno obremenitev, pogosto je moteno spanje. V Ljubljani je bil rekord dosežen julija 2015, ko smo imeli kar osem zaporednih noči, ko se temperatura ni spustila pod 20 °C. Število takih dni se v zadnjem obdobju povečuje. Za Ljubljano med letoma 1989 in 2018 znaša že 2,8 tropske noči na leto, za Bilje pa kar štiri.

Vročina podnevi je sprožila veliko tveganje za vročinski stres živali na prostem: temperaturno-vlažnostni indeks (THI) je presegel vrednosti do 85, kar pomeni, da se je povečala frekvenca dihanja živali, lahko se pojavijo tudi presnovne in druge motnje. Živalim je treba zagotoviti senco in zadostno količino vode. V zaprtih prostorih je nujno zagotoviti zračenje.

Nato jesenski nalivi

Po vročini in sopari ter veliki toplotni obremenitvi so se v prvih avgustovskih dneh začele formirati močnejše nevihte. Od zahoda je 3. avgusta Slovenijo prešel obsežnejši nevihtni sistem z močnimi nalivi in krajevno močnimi sunki vetra. Vlažna in nestabilna zračna masa se je zadrževala nad Slovenijo in prinašala pogoste plohe in nevihte z dolgotrajnimi obilnimi nalivi in močnejšimi sunki vetra in ponekod točo. Sprožili so se vremenski alarmi. Predvsem na območju jugozahodne in osrednje Slovenije so močno narasli hudourniški vodotoki in manjše reke, ki so pri tem ponekod prestopile bregove. Na pobočjih in brežinah je nastala erozija, Obalo je dosegla izrazita nevihtna linija, ob kateri so se pojavljali viharni sunki vetra in nalivi. V drugi polovici tedna vendarle pričakujemo dotok bolj suhe zračne mase s severovzhoda, ki bo posledično prinesla manj soparno in bolj stabilno vreme.

Dež spira škropilno oblogo

image

Potrebna je velika previdnost pri rednem varstvu pred boleznimi in škodljivci. FOTO: Etienne Voss/Getty Images

V poletnih dneh se najbolj razveselimo domačega sadja in zelenjave. Polno je zorečega paradižnika in paprik, bučk in kumar. Sadni vrt ponuja jagodičje, trenutno tudi v osrednji Sloveniji zgodnje sorte jablan dosegajo od 80 do 90 odstotkov končne velikosti plodov, zorijo zgodnje sorte hrušk.

Tropske noči povzročijo veliko toplotno obremenitev, pogosto je moteno spanje.

Ob razgibanem in nestanovitnem vremenu je potrebna velika previdnost pri rednem varstvu pred boleznimi in škodljivci. Deževni dogodki z več kot 25 mm dežja sperejo škropilno oblogo, zaščito je treba ponoviti. Ob uporabi sredstev, nevarnih za čebele, cvetočo podrast pokosimo in škropljenje opravimo v večernem ali nočnem času, ko so čebele v panjih.

Njami, zelje!

V drugi polovici julija se je povečal nalet metuljčkov sovk in kapusovega molja. Pridelovalcem kapusnic kmetijski svetovalci priporočajo, da pregledajo posevke na prisotnost gosenic. V primeru prerazmnožitve sovk in preseženega praga škodljivosti (1 gosenica na rastlino) je treba uporabiti priporočene insekticide in natančno upoštevati karenco. Sovke so sorazmerno veliki, ponoči aktivni metulji (Lepidoptera). Gosenice so izjemno velike in lahko merijo skoraj 5 cm v dolžino. Pojavljati se začnejo junija, imajo več generacij, vrtnine lahko ogrožajo vse do septembra. Prija jim vlaga, zato se v deževnih obdobjih lahko tako razmnožijo, da poškodujejo precejšnji del pridelka. V Sloveniji je najbolj razširjena kapusova sovka, ki se najpogosteje prehranjuje na kapusnicah, predvsem na zelju. Poškodbe na gojenih rastlinah povzročajo tudi ličinke kapusovega molja. Največ škode povzročijo v obdobju, ko ima zelje že oblikovane glave, in sicer zaradi poškodb in iztrebkov gosenic, ki znižajo tržno vrednost zelja. Napad lahko ublažimo z zgodnjo setvijo kapusnic, rednim uničevanjem ostankov kapusnic ter uporabo protiinsektnih mrež.

Football news:

Lyon can buy A package from Milan if they sell Rennes-Adelaide to Rennes
Simeone recovered from covid and returned to work with Atletico. Suarez will make his debut for the club on Sunday
Lampard on Politice and Ziese: We hope that in a couple of weeks they will be in optimal shape
Fulham joined the struggle for Modibo. Barcelona requires less than 25 million euros for a defender to buy Garcia
Inter gave defender Gravillon on loan to Lorient
Romero can move from Manchester United to Everton
What kind of goalkeeper did Chelsea take? Edouard Mendy was out of work 6 years ago, impressed the Czech and will replace Kepu